ŽIVLJENJE DANES IN NEKOČ

V PROJEKTU SO SODELOVALI OTROCI CUDV ČRNA,  ENOTA DC RAVNE IN KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ.  OTROKOM Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU SMO  ŽELELI, NA NJIM PRIMEREN NAČIN OMOGOČITI  SPOZNAVANJE IN PRIMERJANJE ŽIVLJENJA DANES IN NEKOČ. PRI PRIPRAVI PROJEKTA SMO UPOŠTEVALI NAČELO KULTURNE INKLUZIJE, NAČELO INTERDISCIPLINARNOSTI, KJER PRI DELU SODELUJEJO STROKOVNJAKI IZ RAZLIČNIH PODROČIJ, NAČELO INDIVIDUALIZACIJE, NAČELO SISTEMATIČNOSTI, AKTIVNOSTI, POSTOPNOSTI.

ZA PONAZORITEV SMO UPORABLJALI MUZEJSKE EKSPONATE IN IZVEDLI NEKAJ STROKOVNIH EKSKURZIJ .PROJEKT SE BO KONČAL Z IZDAJO PROMOCIJSKEGA KATALOGA, ZBIRKO PRIPRAV, APLIKATOV IN DELOVNIH LISTOV , TER ZAKLJUČNO RAZSTAVO V RAZSTAVNEM PROSTORU MUZEJA RAVNE. OTVORITEV RAZSTAVE BO V PONEDELJEK 3.12.2012 OB 10h.

 

                                                                               DARINKA MARINČ

Rodil se je in dobil ime… Zeleni program

Nekaj novega, drugačnega? Prve misli so bile, da izumljamo toplo vodo. Saj to že vsi poznajo in tudi delajo. Pa vendar. Ne pri nas. Ne še. Torej je vseeno lahko nekaj novega.

Gosto grmovje, težko je grabiti pod njim, pa tudi trava tam ne raste, kot bi morala. Hišniki se ukvarjajo z vrtnicami in urejanjem okolice. Zakaj ne mi?! Rože v koritih na oknih kličejo po pozornosti, pa jih malokdo opazi, nazadnje se jih usmilijo čistilke, kot da nimajo drugega dela dovolj… Zakaj ne mi?!

Še par misli o terapevtskem učinku rastlin na ljudi, kot je zadovoljstvo ob pripravi prsti, lastnoročnem polaganju semen vanjo, spremljanje male rastlinice od klitja vse do cvetenja in naprej… nazaj do semen.  Kar je svojevrstna spodbuda za opazovanje, gnojenje, zalivanje, odstranjevanje plevela…  In končno uživanje v sadovih dela. Še nekaj podatkov o tem, kako pri delu z rastlinami uživajo uporabniki v drugih ustanovah. Tudi zato, ker so včasih jezni in jeze nimajo kam odložiti. Zakaj je ne bi koristno uporabili pri lomljenju vej, ki so itak napoti. Pa še svež zrak koristi…  Podobno je pri nas. Že res, da imajo drugod na voljo rastlinjake, ampak mi se ne damo.

O tem smo razmišljali lani pozimi in spomladi začeli.

Že smo na delu. Lončki v učilnici se polnijo s prstjo, ki smo jo tokrat še kupili (kompost pa lahko naredimo tudi sami!). Semena izgledajo tako, da ne vemo, kako so sploh lahko bila kdaj del cveta (saj od tam so, a ne?), pa bomo že še videli, kako to gre. Vsak dan opazujemo, kdaj bo kaj pokukalo iz zemlje. Tisti mali listki nam še nič ne povedo, smo pa veseli, da so sploh zrasli. In rastejo. Kmalu je na okenskih policah učilnice stiska…  Že dobimo več prostora v igralnici. Ne samo prostora, tudi svetlobe (rastline rabijo svetlobo, a ne?). In potrebovali bomo še več zraka, rožice, ki nam rastejo, bodo najbolje uspevale zunaj. Pa ravno zdaj bi bilo treba urediti tisti košček zemlje in posejati s travo… Ne, ne, ga bomo kar mi prekopali. Težko je, odstraniti vse to kamenje, korenine, prekopati trdo prst, pa še vreme nam nagaja (si pa v deževnih dneh malo odpočijemo, narava za vse poskrbi, a ne?). Naprej je vse lažje in lepše. Sejančki se primejo, sončnice vzklijejo, prvi cvetovi zacvetijo… Vmes nas ob rednem delu preganjajo še rože v koritih na oknih (ooo, že spet to zalivanje…), ampak na koncu se nam trud obrestuje. Rože na naši gredici so najlepše, korita na oknih že leta niso bila tako polna… Še tisti med nami, ki rož nimajo ravno najraje, so ponosni, ko slišijo pohvale. Pohvale celo od tistih, ki rož doslej skoraj niso opazili.

Delamo naprej. V spoštovanju do Narave, kajti to smo mi vsi!

Mojca Močivnik

no images were found

Dan dobre volje

Letos, konec novembra. Naš edini namen je bil širiti dobro voljo.

No, in preveriti, če res velja, da sta smeh in dobra volja nalezljiva,  če človek lahko ostane resen, ko enkrat dobi nasmeh, in če se ta res vrne tistemu, ki ga je podaril ter če se ljudje res počutijo bolje, ko dobijo objem. Veliko tega nas je pravzaprav zanimalo in radovedni smo bili takoj.

Zato smo se odločili narediti dan dobre volje, še preden je dobil svoje ime in ga izvedli skoraj preden je bil narejen načrt zanj. Spekli smo piškote z nasmehom, napisali in nalepili plakate z vabili, naredili smo obeske in natisnili lističe dobre volje… Vse se je zgodilo zelo hitro. Celo tako hitro, da nas veliko ljudi sploh ni utegnilo obiskati. Najbrž tudi zato, ker niso bili tako radovedni kot mi. Zato smo jim objeme raznosili kar po hiši. 

Pa vam kar povemo, kaj smo ugotovili. Da vse, kar smo preverjali, velja. Če ne verjamete, vprašajte tiste, ki so nas obiskali, lahko pripravite svoj dan dobre volje in se prepričate sami. Mogoče je kak izdelek dobre volje še na voljo v tajništvu, kjer smo pustili tiste, ki so nam ostali, poiščite jih – naredili smo jih precej, da ja ne bi ostal kdo brez njega oz. nje, dobre volje namreč…

Predvsem pa se le nikar tako ne otepajte tega, kar se vam ponuja! Kajti naš edini namen je bil širiti dobro voljo.

Mešana skupina enote Vresje

no images were found