OPIS DELA NA PROJEKTU ŠIPK – ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI ZA DRUŽBENO KORIST, V SODELOVANJU S FAKULTETO ZA SOCIALNO DELO

Ljudje z intelektualnimi ovirami se še vedno soočajo z različnimi življenjskimi ovirami v zvezi s kakovostjo življenja in pri dostopu do storitev. Neenakost se v njihovi izkušnji kaže predvsem v pomanjkanju možnosti za samostojno življenje v skupnosti. Prevladujoč način podpore še vedno temelji na institucionalni oskrbi, ki pa ima omejitve pri omogočanju samostojnega življenja za njene stanovalce. Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki omogoča ali ovira pot do samostojnega življenja, so tudi prihodki. Zaenkrat so ljudje z intelektualnimi ovirami še vedno večinoma prejemniki socialnih transferjev z nič ali malo osebnimi prihodki, ki bi izvirali iz dela. Zaposlitev je eden od glavnih dejavnikov socialne vključenosti.

Proces deinstitucionalizacije je proces prehoda iz zavodskih v skupnostne oblike življenja in podpore. Ta proces v Sloveniji poteka od konca 60. let prejšnjega stoletja dalje. CUDV Črna na Koroškem že nekaj let postopno preseljuje svoje stanovalce iz glavne stavbe v manjše, stanovanjske skupnosti, nekatere od njih pa tudi postopoma vključuje v delo v lokalnih podjetjih. Pri tem se sooča z nekaterimi težavami in izzivi, ki so bodisi organizacijske, strokovne ali druge narave. Srž teh izzivov je, da poteka vključevanje oseb z ovirami v zaposlovanje spontano, razmeroma nestrukturirano, s projektom pa želimo te izzive nasloviti na strukturiran način, ki bi bil osnovan na osebnih ciljih posameznih uporabnikov. Cilj projekta je torej razviti inovativni model vključevanja ljudi z intelektualnimi ovirami na trg dela, ki bo naslavljal specifične probleme prvega partnerja.

Delo je potekalo predvsem po spletu, zaradi epidemiološke situacije in omejitev, ki so bile v času trajanja projekta veljavne, tako v prostorih prijavitelja, kot v prostorih partnerja 1 in 2 ter širše v javnem prostoru. Potek projekta lahko strnemo v pet faz, ki so bile med seboj prepletene in niso potekalo nujno v takem kronološkem zaporedju, kot jih predstavljamo v nadaljevanju.

Faze projekta ŠIPK so:

  1. spoznavanje in raziskovanje življenjskega sveta uporabnic/kov
  2. izdelava osebnih načrtov
  3. spoznavanje z zakonodajo in obstoječimi praksami v lokalnem okolju
  4. izdelava strategije
  5. evalvacija in zagotavljanje trajnosti

 

Študentke so spoznavale stanovalce CUDV Črna, pri tem uporabile metodo raziskovanja življenjskega sveta uporabnikov in s tem gradile delovni odnos z njimi, kar je bila podlaga za nadaljnje delo. Študentke so nadalje izdelale osebne načrte za 10 stanovalcev, kar je bila podlaga za oblikovanje strategije. Študentke so nadalje spoznavale zakonodajne okvire zaposlovanja oseb s težavami v duševnem razvoju. Poleg tega so na terenu spoznale možnosti partnerja 2 za vključevanje stanovalcev CUDV Črna v svoje delovne procese. Študentke so izdelale strategijo za partnerja 1, ki pa smo jo vsebinsko prilagodili glede na prijavo zaradi spremenjenih načinov skupnega dela. Ta strategija upošteva pravno podlago na tem področju in, najpomembnejše, izhaja iz osebnih načrtov, to je osebnih želj stanovalcev. Strategija vključuje načrt dolgoročnega oz. trajnostnega povezovanja uporabnikov z delovnimi organizacijami v skupnosti.

Glavna rezultata projekta sta: 1) 10 osebnih načrtov stanovalcev CUDV Črna; 2) strategija vključevanja stanovalcev CUDV Črna v zaposlovanje v lokalnem okolju. Ta dva rezultata neposredno odgovarjata na izzive, ki jih je izpostavil partner 1, hkrati pa sta na voljo za neposredno uporabo pri načrtovanju in izvajanju sprememb na tem področju. Drugi rezultati projekta so tudi okrepljeno sodelovanje in povezovanje visokošolskega sistema z lokalnim/regionalnim okoljem (preko teme  zaposlovanja in deinstitucionalizacije, torej prehoda iz institucionalnih v skupnostne oblike pomoči) ter vzpostavljeno sodelovanje partnerja 1 in partnerja 2, kar lahko preraste v dolgoročno vključevanje stanovalcev CUDV Črna pri partnerju 2.