V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna, smo 24.8.22 pripravili celodnevni posvet z okroglo mizo, o možnostih zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju. Načrtovana selitev okrog sto uporabnikov iz centralne hiše v okviru projekta deinstitucionalizacije zahteva tudi intenzivno prilagoditev vsebinskega dela, v okviru katerega iščemo individualne prilagoditve za bivanje v lokalnih okoljih, med njimi tudi možnosti zaposlitve za uporabnike. To bi še dodatno spodbudilo socialno vključenost in omogočile enakost v družbi za vse, je uvodoma številnim prisotnim v Kulturnem domu Črna, povedala direktorica CUDV Črna Dalja Pečovnik.
Zelo dobre izkušnje s sodelovanjem s CUDV Črna imajo na Občini Črna na Koroškem, kjer uporabnikom že vrsto let pogodbeno nudijo zaposlitev. V okviru občinskega režijskega obrata (komunale) že več let delajo trije uporabniki iz CUDV in po besedah županje Občine Črna na Koroškem, mag. Romane Lesjak, so ti zelo zanesljivi in odgovorni. Uporabniki CUDV Črna so zaposleni tudi v varstveno-delovnih centrih, v delavnicah pod posebnimi pogoji po vsej Koroški, prek katerih so povezani z več podjetji, za katere opravljajo kooperantska dela. Poleg tega se uporabniki CUDV zaposlujejo tudi v različnih podjetjih, kot je denimo Cablex-M, pri zasebnikih kot je avtoprevozništvo Kozjek, pomagajo na kmetiji, predstavljen je bil primer uporabnika s kmetije Kodrun… A se pri zaposlovanju uporabnikov soočajo tudi z ovirami, za katere je Žana Avberšek, vodja projekta deinstitucionalizacije ugotovila, da nekatere mogoče niti še niso toliko znane, da bi zanje že bila uveljavljena kakšna rešitev. Med drugim ugotavlja, da institucije, ki sodelujejo na poti do zaposlitve, premalo poznajo populacijo oseb z motnjami v duševnem razvoju in tudi pravice, ki jim pri zaposlovanju pripadajo. Pojavljajo se dileme, ali bi posamezna oseba uspešno zmogla opraviti preglede v okviru medicine dela, težave so povezane tudi s prehodi med statusi in pravicami, ki iz tega izhajajo.
Če so raziskave pred 30 leti govorile, da ta populacija potrebuje najpreprostejša dela, pa danes mednarodne in tudi naše raziskave to ovržejo, je izpostavila profesorica Erna Žgur z ljubljanske pedagoške fakultete. Da je možno preseči marsikatere ovire in tabuje, kažejo tudi izkušnje, ki jih je predstavila podjetnica Lenka Puh. Direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc je povedala, da podatki o stanju na trgu dela zaenkrat ne kažejo tega, da bi se doslej ukrepi države za vključenost vseh invalidov na trg dela dejansko odražali v številkah. Sabina Žibret z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je dodala, da skupaj z omenjenim inštitutom pripravljajo strategijo deinstitucionalizacije, ki bo služila kot vodilo na tem področju. Predvidoma bo pripravljena do konca leta. Okroglo mizo je povezoval dr. Tomaž Simetinger.
