Dne, 14.9 smo se po 1-mesečni organizaciji izleta, ki je prinesel kar nekaj sprememb med načrtovanjem končno le odpravili na izlet proti Thermani Laško. Na izletu so se nam iz hiše v Dobji vasi (Nejc, Franci ter varuha Špela in Boris) pridružili tudi trije uporabniki iz hiše Sreče na Čečovju (Marička, Edi in Irena), ter dve super študentki, ki s srcem opravljata svoje delo (Neža in Žana).
Zjutraj smo komaj čakali, da se končno vkrcamo na nas rdeč kombi in odpotujemo nekam, kjer nas veter, dež in mraz v tem nepričakovanem delu leta ne bo oviral pri zabavi in druženju.
Že na poti v naš mali raj smo se vmes ustavili, pretegnili roke in noge, popili kavico in se malo pohecali….
Ko smo prispeli smo s skupnimi močmi odnesli vse plavalne pripomočke v bazen, kjer je bilo ozračje super toplo, bazenska voda pa zelo prijetna za kopanje.
Pri premikanju meja v bazenskem kompleksu z Nejcem smo ugotovili, da je neustrašen uživač, saj je najbolj užival tam, kjer so ga masirali mehurčki, adrenalin pa ga je potegnil celo v bazen z valovi, kjer se je smejal tako močno, da bi kmalu popil cel val – še sreča, da ga tako skrbno čuvamo.
Po vsem tem razburkanem in valovitem času je končno napočil trenutek, ki so ga vsi komaj čakali- kosiiiiloooooo- bili smo zelo extra lačni….v restavraciji so bili zelo prijazni, našim uporabnikom so ustregli v vseh željah, spasirali so nam tudi hrano. Seveda pa ni šlo brez brezalkoholnega piva in radlerja.
Ko smo napolnili svoje trebuščke smo se tudi malo spočili na ležalnikih….Edi pa se je odločil, da zanj ne obstajajo pravila.
Končno je napočil trenutek za tobogan!!!! In Nejc je komaj čakal, da pridemo na vrh, kjer se bo lahko spustil po tem mogočnemu, zavitemu toboganu…. Ko smo prišli na vrh ga je kar ščemelo v trebuhu in Borisu pognal strah v kosti….odkrito, mislim, da je bilo Borisa bolj strah.
Na koncu je sicer tudi Boris ponosno vstal iz tobogana, da mu je le uspelo, da odbrzi v modro globino.
Nejc je oboževal vožnjo po toboganu, zato je ves čas pogledoval proti toboganu in vzklikal. Čas je bil tudi, da ga sama peljem na tobogan, vendar brez bremzanja, kot je to delal prestrašeni Boris…. In veste kaj – užival je tako, da je poleg smejanja tudi vzklikal.
Tako je napočil tudi čas za drugo malico….
In na koncu še odhod in namakanje v jakuziju, kjer je Nejc brcal z nogami in užival v mehurčkih….Edi pa izvajal telovadbo skupaj z otroškimi animatorji.
Čas je minil, kot bi mignil in hitro je napočila tudi ura za odhod domov. Vsi smo bili žalostni, le Ireni se je mudilo domov.
Čisto na koncu, tik pred odhodom domov pa je Boris dan polepšal z zaključnim govorom in zahvalo, da smo skupaj preživeli čudovit dan. In res smo ga. Mislim, da ga nihče ne bo zlepa pozabil. Nejc se je na široko smejal do polnoči in v postelji podoživljal trenutke, ki jih je danes nabral v svoj album.
No, vsi, razen Irene…. Ki nas je po vkrcanju v kombi za pot nazaj domov do solz nasmejala, ko sta jo Neža in Žana pohecali, da gremo sedaj še v Moravske toplice…. Takrat se je hitro zresnila in povedala: »Vas bom na prijavila, da me hecate.«
In še nekaj kratkih posnetkov:
Še na več takšnih dni. Hvala vsem….
Zapisala: Špela in Boris